Saturday, August 2, 2008
Saturday, March 15, 2008
Tuesday, March 11, 2008
Odrekanje in prizadevanje. Se splaca?
Ta blog sem zacela pisati z namenom, da mi bo pomagal kot spodbuda pri vztrajanju, da dosezem dolocene cilje. Da si zivljenje bolj uredim. Na primer, da bi bolj zgodaj vstajala, ali da se ne bi do onemoglosti nazirala s sladkarijami, pa da bi razmisljala in pisala o osebni rasti. Prva dva, tri tedne je slo lepo. Zelo sem se morala potruditi, in ogromno energije vloziti v to.
Potem sem dobila obisk, in je bilo kar naenkrat vse drugo manj pomembno, brez pomena. Rekla sem si, teh par dni bom uzivala, saj mi obisk pomeni vec kot karkoli drugega. Vendar mi tudi po odhodu ljubljene osebe ni uspelo priti nazaj v ritem vstajanja, odrekanja, truda.
Od takrat ne pisem nic, vendar vsak dan razmisljam, ali se je vredno celo zivljenje nekaj gnati, se truditi, poskusati z glavo skozi zid. Ali naj se na vse pretege trudim vstajati zgodaj, ceprav sem vecerni tip cloveka, in za to potrositi ogromno energije in tvegati slabo voljo ob neuspehu? Ali naj raje zivim lepo kot mi pase, zjutraj dolgo spim in delam popodne, zvecer in ponoci? Te misli mi rojijo po glavi.
Po drugi strani pa ne vem, ali bi to klicala "ziveti kot mi pase" ali "lenoba". Ne vem.
Seveda bi mi bilo super, ce bi zjutraj zgodaj vstajala, samo kaj, ko mi nikakor ne uspe. Ne vem, ali nisem dovolj mocna, ali samo nimam dovolj samodiscipline? Se ne potrudim dovolj? Je misel, da je za to, da vstanem zgodaj potrebno vec moje energije, kot mislim, da se splaca. Ali sem samo lena?
Potem sem dobila obisk, in je bilo kar naenkrat vse drugo manj pomembno, brez pomena. Rekla sem si, teh par dni bom uzivala, saj mi obisk pomeni vec kot karkoli drugega. Vendar mi tudi po odhodu ljubljene osebe ni uspelo priti nazaj v ritem vstajanja, odrekanja, truda.
Od takrat ne pisem nic, vendar vsak dan razmisljam, ali se je vredno celo zivljenje nekaj gnati, se truditi, poskusati z glavo skozi zid. Ali naj se na vse pretege trudim vstajati zgodaj, ceprav sem vecerni tip cloveka, in za to potrositi ogromno energije in tvegati slabo voljo ob neuspehu? Ali naj raje zivim lepo kot mi pase, zjutraj dolgo spim in delam popodne, zvecer in ponoci? Te misli mi rojijo po glavi.
Po drugi strani pa ne vem, ali bi to klicala "ziveti kot mi pase" ali "lenoba". Ne vem.
Seveda bi mi bilo super, ce bi zjutraj zgodaj vstajala, samo kaj, ko mi nikakor ne uspe. Ne vem, ali nisem dovolj mocna, ali samo nimam dovolj samodiscipline? Se ne potrudim dovolj? Je misel, da je za to, da vstanem zgodaj potrebno vec moje energije, kot mislim, da se splaca. Ali sem samo lena?
Sunday, March 2, 2008
Friday, February 29, 2008
Spanje
Ze en teden se nisem oglasila. Na obisku sem imela meni drago osebo, in po pravici povedano se nisem trudila vstajati po urniku.
Opazila, da je bilo 7.30 prezgodaj. Do nadaljnega vstajaj ob 8.00, med vikendom ob 9.00.
Opazila, da je bilo 7.30 prezgodaj. Do nadaljnega vstajaj ob 8.00, med vikendom ob 9.00.
Thursday, February 21, 2008
30. in 31. dan: ojoj
V torek sem vstala 2 uri prepozno (9.30) in v sredo 1 uro prepozno (8.30). Je krivo to, da sem si cilj prestavila z 8 na 7.30, je bil to prevelik zalogaj? Tudi prejsnji teden mi ni vedno uspevalo, vendar cesa takega kot ta teden, pa se ne. Hm... bo treba nekaj novega pogruntati za naslenji teden.
Prav zavidam vsem, ki lahko zjutraj normalno vstanjejo. Kaj bi dala, da bi imela predavanja ali kaksno drugo obveznost ob 8.00.
Se en early riser: How I became an early riser
Prav zavidam vsem, ki lahko zjutraj normalno vstanjejo. Kaj bi dala, da bi imela predavanja ali kaksno drugo obveznost ob 8.00.
Se en early riser: How I became an early riser
Wednesday, February 20, 2008
Subscribe to:
Posts (Atom)
